Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, in zatrdila, da ni verjetnih dokazov za to. Zelenski je s Trumpom razpravljal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Putin se je o Ukrajini pogovarjal z iranskim predsednikom Pezeškiyanom.

Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu predal nove predloge ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za končanje oboroženega spopada v Ukrajini. Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je 29. decembra 2024 v Moskvi pojasnil, da so ZDA podale ukrajinske pristope k morebitni formuli za poravnavo, vendar je ruska stran do njih zadržana. Ušakov trdi, da trenutni predlogi Kijevu še vedno puščajo manevrski prostor za izogibanje izpolnjevanju prihodnjih obveznosti. Istočasno je ruski zunanji minister Sergej Lavrov ostro obsodil obsežen napad z 91 brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski oblasti, ki ga je pripisal Ukrajini. Lavrov je dogodek označil za dejanje terorizma, ki po navedbah Moskve dodatno zaostruje pogoje za kakršna koli pogajanja. Stopnjevanje napetosti se dogaja v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti Trumpove ekipe, ki poskuša vzpostaviti okvir za premirje, medtem ko Kremelj svari pred pomanjkljivostmi v ukrajinskih zavezah.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila telefonski pogovor, ki ga je Bela hiša označila za pozitivnega. Osrednja tema pogovorov je bilo vprašanje končanja vojne v Ukrajini, vendar so pogovor zasenčile nove napetosti. Putin je Trumpa obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na njegovo rezidenco, kar je tiskovni predstavnik Kremlja Jurij Ušakov opisal kot dogodek, ki je ameriškega predsednika močno pretresel. Ruska stran je ob tem opozorila, da bodo zaradi teh dejanj Kijeva prisiljeni preučiti in morebiti revidirati nekatere predhodne dogovore glede mirovnih pogajanj. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco kategorično zavrnil in jih označil za še eno v vrsti ruskih laži, namenjenih opravičevanju prihodnjih vojaških stopnjevanj. Kljub temu je Trump kritiziral domnevne ukrajinske akcije, kar kaže na morebitno zaostritev odnosov med Washingtonom in Kijevom v luči prihajajoče ameriške administracije. Trumpova tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je potrdila, da pogovori potekajo po njegovem srečanju z Zelenskim, a konkretnih podrobnosti o novem mirovnem načrtu Bela hiša še ni razkrila.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu sporočil, da so ZDA med nedavnimi pogajanji v rezidenci Mar-a-Lago od Kijeva zahtevale konkretne korake za dokončno ureditev konflikta. Kot je pojasnil pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov, so ameriški predstavniki nastopili v ofenzivnem tonu in poudarili, da se ukrajinska stran ne sme več zatekati k zahtevam po zgolj začasni prekinitvi ognja kot obliki zavlačevanja. Čeprav so pogovori med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim potekali v luči iskanja mirovnega načrta, ameriški mediji poročajo o pomanjkanju vidnih rezultatov. Ameriška administracija naj bi spoznala, da vprašanja ukrajinske krize ni mogoče rešiti brez neposrednega sodelovanja Moskve. Trumpova ekipa vztraja pri dosegi trajnejšega dogovora, medtem ko Ukrajina ostaja pod naraščajočim pritiskom Washingtona, naj sprejme pogoje za dolgoročno stabilizacijo.

Kitajska je pozvala k umiritvi in okrepitvi dialoga po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Rusija je medtem aktivirala raketni sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje.

Predsednik Uzbekistana Šavkat Mirzijojev je v telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom izrazil ogorčenje zaradi napada ukrajinskih dronov na Putinovo rezidenco. Podobno je tudi predsednik Islamske republike Iran, Masud Pezeškian, obsodil napad v telefonskem pogovoru s Putinom. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je z novinarji razpravljal o odzivu Moskve na napad.

Poslanec Vasiljev meni, da je bil ukrajinski napad na Putinovo rezidenco namenjen provokaciji. ZAE so ostro obsodile poskus napada in ga označile za gnusnega. Sergej Mironov je dejal, da je poskus atentata na Putina akt državnega terorizma. Nikaragva je Putinu izrazila solidarnost.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi bil po besedah Putinovega svetovalca Jurija Ušakova »šokiran in ogorčen« nad domnevnim ukrajinskim napadom na Putinovo rezidenco. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi o tem obvestil Trumpa. Hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe o napadu zanikal in jih označil za laž.

Vladimir Putin je izjavil, da ruski napredek v Ukrajini zmanjšuje interes Moskve za kompromise v mirovnih pogajanjih. Kremelj je razkril, da sta se Donald Trump in Putin pogovarjala po srečanju Trumpa z Zelenskim. Pogovor je potekal v prijateljskem vzdušju, izmenjali pa sta si tudi božične čestitke, je dejal Jurij Ušakov.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki Rusiji omogoča, da ignorira sodbe tujih in mednarodnih sodišč v kazenskih zadevah, povezanih z Ukrajino. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod, vendar za to ni predložil dokazov.

Na Floridi je potekalo srečanje med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi izrazil željo po povečanju pritiska ZDA na Rusijo, medtem ko naj Trump ne bi pričakoval pomembnih rezultatov od pogovorov. Po srečanju naj bi sledil telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Glavna tema pogovorov je bila situacija v Donbasu.

Vladimir Putin je sklical sestanek o razmerah v območju specialne vojaške operacije v Ukrajini. Prav tako se je zahvalil vsem ruskim vojakom, ki so na frontni liniji v območju SVO. Gerasimov je Putinu poročal o napredovanju proti Slovjansku.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Floridi srečal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Govorila sta tudi o ozemeljskih zahtevah Rusije. Pred srečanjem je Zelenski izrazil upanje glede končanja vojne.

Donald Trump naj ne bi pričakoval resnih rezultatov s srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi si po srečanju s Trumpom prizadeval za okrepljen pritisk ZDA na Rusijo in se ne zanaša na odobritev svojega mirovnega načrta s strani Moskve. Po srečanju s Trumpom naj bi Zelenski opravil telefonski pogovor z evropskimi voditelji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da Kijev ne želi rešiti konflikta z mirnimi sredstvi in opozoril, da je Rusija pripravljena doseči svoje cilje z vojaško silo. Te izjave so sledile ruskemu napadu z brezpilotnimi letali in raketami. Ukrajinski predsednik Zelenski pravi, da ofenzive kažejo na ruski namen nadaljevanja konflikta. Putin je dejal, da Rusija izgublja interes za kompromise zaradi napredovanja svojih sil v Ukrajini.

Po poročilu Kirila Dmitrieva Vladimirju Putinu so v kontaktih med Rusijo in ZDA sodelovali pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov in predstavniki Bele hiše. Podrobnosti o vsebini pogovorov niso bile razkrite.

V Kremlju so potrdili, da so se ameriški in ruski predstavniki znova pogovarjali po telefonu o mirovnem načrtu za Ukrajino. Rusko stran je zastopal svetovalec predsednika Vladimirja Putina, Jurij Ušakov. Datum pogovora ni znan.

Kremelj je potrdil, da so ruski in ameriški uradniki, vključno s Putinovim svetovalcem Jurijem Ušakovom, ponovno opravili telefonske pogovore o možnem mirovnem sporazumu za Ukrajino, potem ko je Moskva prejela ameriške predloge. Razpravljali so o načinih za dosego miru. Ruski list poroča, da bi Putin lahko razmislil o zamenjavi dela ozemlja, ki ga nadzorujejo ruske sile v Ukrajini, pri čemer naj bi bil Donbas ključna zahteva Moskve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se bo v bližnji prihodnosti sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljali o mirovnem predlogu. Ruski predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da bi morali mirovni pogovori potekati za zaprtimi vrati. Kirill Dmitriev je podprl Trumpovo kritiko New York Timesa in dejal, da nekateri zahodni mediji sabotirajo Trumpova prizadevanja za mir.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil nov mirovni načrt v 20 točkah, ki so ga oblikovali ukrajinski in ameriški uradniki, vendar Rusija načrt zavrača. Zelenski je tudi izjavil, da Rusija s pomočjo Belorusije napada zahodne regije Ukrajine, saj lahko vidijo linije ukrajinske zračne obrambe. General Ben Hodges je izrazil mnenje, da je Putinova privolitev v demilitarizirano cono v Ukrajini zgolj fantazija.

Po prejemu ameriških predlogov je potekal telefonski pogovor med svetovalcem Vladimirja Putina, Jurijem Ušakovom, in člani ameriške administracije. Dmitrij Peskov je potrdil, da sta se Moskva in Washington dogovorila za nadaljevanje dialoga.

Tulsi Gabbard je opozorila, da si močni tuji zavezniki želijo ZDA potegniti v vojno z Rusijo. Kritizirala je tudi Reutersovo poročanje o Rusiji, češ da gre za laži in propagando. Nekdanji direktor nacionalne obveščevalne službe Donalda Trumpa se ne strinja z Evropo in Natom glede Putinovih ciljev v Ukrajini, saj meni, da Putin nima možnosti zavzeti celotne države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da obstajajo znaki, da so se pogajalci "zelo blizu" dokončanemu mirovnemu predlogu za končanje vojne med Rusijo in Ukrajino, vključno z varnostnimi jamstvi ZDA, ki bodo potrebovala pregled v kongresu. Zelenski je razkril revidiran 20-točkovni načrt, ki ga podpira ZDA in vključuje demilitarizirana območja, kar predstavlja premik v smeri zmanjševanja razlik z Moskvo. Ostala pa so ključna vprašanja glede prepustitve ozemlja Rusiji in odziva Moskve na nove pogoje.

Tulsi Gabbard je ocenila, da Putin ne želi osvojiti celotne Ukrajine, kar naj bi imelo logične vojaške in strateške razloge. Združeno kraljestvo je poročalo, da se Putin pri vojnih prizadevanjih zanaša na etnične manjšine iz revnih regij. Pro-kremeljski strokovnjaki naj bi uporabljali geopolitične pretrese za razlago ruske vojne proti Ukrajini, pri čemer naj bi se sklicevali na Putinovo vizijo "multipolarnega sveta".

Volodimir Zelenski je razkril nov mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki ga vodi ZDA in vsebuje 20 točk. Po novem načrtu Ukrajina ne bo več zahtevala, da Rusija preda regijo Doneck. Predvideno je, da bo Ukrajina izvedla predsedniške volitve takoj, ko bo dosežen dogovor o končanju ruske invazije. Zelenski je nakazal možnost umika ukrajinskih vojakov v regiji Donbas. Načrt bo dopolnjen z dodatnimi dvostranskimi sporazumi med ZDA in Ukrajino o varnostnih jamstvih in povojni obnovi.

Direktorica ameriške nacionalne obveščevalne službe je izjavila, da ameriška obveščevalna skupnost ocenjuje, da Rusija nima sposobnosti osvojiti Ukrajine, kaj šele Evrope. Pojasnila je, da ne podpirajo stališč EU in Nata, da Rusija načrtuje invazijo ali osvojitev Evrope.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je ponovil, da je Vladimir Putin glavni razlog, da je težko končati vojno v Ukrajini. Svetovalec Vladimirja Putina, Jurij Ušakov, je dejal, da se možnosti za mir v Ukrajini ne izboljšujejo z evropskimi in ukrajinskimi spremembami ameriških predlogov. Rusija bo ocenila, kaj je sprejemljivo iz ameriških signalov glede mirovnega predloga za Ukrajino, ki jih je po pogovorih v Miamiju posredoval vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe.

Zelenski je izjavil, da je umik ukrajinskih sil iz Donbasa mogoč le, če Rusija stori enako. Ruski predstavniki so se v Miamiju sestali z ameriškimi uradniki, med katerimi sta bila tudi Stiv Vitkof, posebni odposlanec Donalda Trumpa, in Jared Kushner.

V Miamiju so potekali novi pogovori o vojni v Ukrajini, kjer so se zbrali ruski, ukrajinski in evropski pogajalci pod okriljem ZDA. Zelenski je pozval ZDA k večjemu pritisku na Rusijo za končanje konflikta. Ukrajina, ZDA in evropski partnerji so se dogovorili o naslednjih korakih v pogovorih o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinska vojska je sporočila, da se bori proti ruskemu napadu v severovzhodni regiji Sumi.

Kremelj je napovedal, da bo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu poslal čestitke ob božiču in novem letu. Jurij Ušakov, pomočnik ruskega predsednika, je to potrdil v izjavi za medije. Junija je Putin Trumpu že čestital za rojstni dan med telefonskim pogovorom, medtem ko Kremlj ni prejel čestitk ob Putinovem rojstnem dnevu 7. oktobra.

Rusija je označila idejo o trilateralnem srečanju med Rusijo, ZDA in Ukrajino na ravni svetovalcev za nacionalno varnost za neresno. Predstavniki Rusije so poudarili, da se o takšnem srečanju ne razpravlja resno in da ni v fazi priprave.

Kremlj je zanikal poročila o pripravah na trilateralne mirovne pogovore med Rusijo, Ukrajino in ZDA. Ukrajinska vojska se je borila proti ruskemu pritisku v regiji Sumy. Rusija naj bi prisilno preselila več deset ljudi iz obmejne vasi. Zadnji neposredni pogovori med ruskimi in ukrajinskimi uradniki so potekali julija v Turčiji.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov se sooča z naraščajočimi kritikami zaradi pomanjkljivosti v zračni obrambi in logistiki. Putin je izjavil, da Rusija ne bo napadala drugih držav, če jo bodo obravnavali s spoštovanjem, in zatrdil, da je pripravljen končati vojno v Ukrajini mirno. Kljub temu je Kremelj zavrnil ameriški mirovni načrt za Ukrajino.

Vladimir Putin je izrazil pripravljenost na pogovore z Emmanuelom Macronom glede vojne v Ukrajini, če bo obstajala obojestranska volja. Medtem so države EU v okviru OVSE zahtevale dodatne ukrepe proti Rusiji, medtem ko naj bi ZDA bile manj aktivne v razpravah o vojni.

Pomočnik ruskega predsednika, Jurij Ušakov, je poudaril, da bo Moskva pristala na prekinitev ognja šele po umiku ukrajinskih sil iz delov regije Doneck, ki so še pod njihovim nadzorom.

Kremlj se je odzval na poročanje časnika The New York Times, da so se »ugledni Rusi« obrnili na predsednika Vladimirja Putina s prošnjo za »rehabilitacijo« Ivana Urganta in njegovo vrnitev na Prvi kanal. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je komentiral te informacije.

Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost Ukrajine, da opusti cilj vstopa v Nato v zameno za varnostna jamstva Zahoda, s čimer bi poskušali doseči kompromis za končanje vojne z Rusijo. Povedal je, da bi Ukrajina lahko začasno opustila sanje o vstopu v Nato v zameno za konec vojne in varnostna jamstva.

Kremlj je izjavil, da ne bo sprejel začasnega premirja v Ukrajini, ker meni, da bi ga Kijev izkoristil za okrepitev svojih vojaških zmogljivosti. Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je dejal, da Rusija šteje celoten Donbas za svoje ozemlje in ne podpira ukrajinskega referenduma o statusu te regije. Dmitrij Peskov je dodal, da si Rusija prizadeva za trajen mir v Ukrajini in da je premirje le "zapiranje oči" in odmor za Zahod.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal vojake v bližini strateško pomembnega Kupjanska v regiji Harkov, za katerega ruske sile trdijo, da so ga že zasedle.

Rusija je zavrnila predlog ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da bi o ozemeljskih vprašanjih v okviru mirovnih pogajanj odločali Ukrajinci na referendumu. Zelenski je obiskal tudi ukrajinske položaje v mestu Kupjansk, za katerega Rusi trdijo, da so ga že zasedli.

Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je izjavil, da so potovanja voditelja kijevskega režima, Vladimirja Zelenskega, po Evropi namenjena vključevanju za Rusijo nesprejemljivih predlogov v mirovni načrt ZDA.

Kremelj je izjavil, da je prekinitev ognja v Ukrajini mogoča le po umiku kijevskih sil iz celotne regije Donbas. Jurij Ušakov, svetovalec Kremlja za zunanjo politiko, je poudaril, da bo ozemlje prešlo pod ruski nadzor. Dodatno je bilo potrjeno, da bo ruska policija in nacionalna garda ostala v Donbasu tudi po morebitnem mirovnem sporazumu.

Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je ponovil, da Rusija meni, da je celoten Donbas ruski in da bo prej ali slej prišel pod njen popoln nadzor, bodisi s pogajanji ali vojaško. Po prekinitvi ognja na tem območju naj ne bi bilo ne ukrajinskih ne ruskih vojakov, temveč le Rosgvardija.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil dvome glede udeležbe ZDA na prihajajočih pogovorih o Ukrajini v Evropi. ZDA naj bi se udeležile srečanja le, če bo obstajala možnost za uspešen izid pogovorov, kar je razumeti kot opozorilo evropskim prestolnicam in Kijevu. Trump je poudaril, da bo odločitev sprejeta na podlagi informacij od partnerjev in da si Washington želi konkretnih rezultatov, ne le ponovne runde pogovorov brez rešitev. Pri tem je omenil tudi "precej ostre besede", ki jih je izmenjal z evropskimi voditelji.

Kremlj je izrazil pripravljenost sprejeti Donbas brez vojakov, vendar s prisotnostjo ruske Nacionalne garde. Jurij Ušakov je dejal, da Moskva ni preučila revidiranih ameriških predlogov glede mirovnega sporazuma z Ukrajino in pričakuje, da bo Rusija zavrnila 20-točkovni protipredlog Kijeva.

Kremlj je izjavil, da nima informacij o novih točkah ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino in dopušča možnost, da ne bi bili zadovoljni s popravljenimi točkami po pogovorih med ZDA in Ukrajino. Ušakov je tudi dejal, da Moskva ni videla popravljenih mirovnih predlogov ZDA po nedavnih pogovorih z Ukrajino, ter da je "Donbas ruski" glede na predlog Zelenskega o referendumu.

Na dan srečanja Erdogana in Putina v Turkmenistanu je ruska raketa zadela turško ladjo v Odesi. Erdogan je Putinu ponudil, da bi Turčija ponovno gostila mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino, in izrazil, da pozorno spremlja prizadevanja za končanje vojne.

Vladimir Putin in Recep Tayyip Erdoğan sta v Ašhabadu razpravljala o načrtih Evropske unije glede ruskega premoženja. Izrazila sta zaskrbljenost, da bi izguba ruskih sredstev lahko spodkopala temelje mednarodnega finančnega sistema. Oba predsednika sta to označila kot "veliko prevaro".

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da Moskva ne bo sprejela začasnega premirja, ki bi ga Kijev izkoristil za okrepitev svojih oboroženih sil. Poudaril je, da če je cilj ukrajinskega referenduma o ozemeljskih vprašanjih premor na fronti, to ne bo sprejemljivo za Rusijo. Politolog Danilin je dodal, da bi Zelenski, če bi želel, že zdavnaj izvedel predsedniške volitve, vendar zavlačuje, da bi dosegel premirje in okrepil rezerve ukrajinske vojske.